Custom Search

Bomba v Pjatigorsku

Bombe v Moskvi

Bomba v Volgodonsku

Bomba v Rjazanu

Ugrabitev v Moskovskem gledališču

 

Kontakt

Kratice

Viri

 

Domov


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ugrabitev v moskovskem gledališču

23. oktobra 2002 je okoli petdeset teroristov ugrabilo približno osemsto ljudi v moskovskem gledališču. V zameno zanje so zahtevali umik ruskih sil iz Čečenije. Njihov vodja je bil Movsar Barajev. nečak Arbija Barajeva, zloglasnega uporniškega poveljnika, ki je leta 1998 dal obglaviti štiri Britance. Po tridnevnem obleganju so specialci FSB teroriste onesposobili s plinom in vdrli v stavbo. Pri tem je zaradi plina umrlo 137 talcev, specialci pa so usmrtili vse ugrabitelje, čeprav se ti niso upirali.

Boris Berezovski je bil prvi (ali eden prvih), ki je javno osumil FSB odgovornosti za ta napad. Postavil je pet provokativnih vprašanj:

Obtožbe, da je bil FSB povezan s klanom Barajeva, so stare že več let. Ali je služba vedela za načrtovani napad?
Kako je lahko policija spregledala prihod približno petdesetih teroristov, ki so s sabo prinesli več ton orožja, streliva in razstreliva, v center Moskve?
Zakaj so takoj usmrtili vse onesposobljene teroriste, ki se niso upirali in ki bi lahko posredovali dragocene informacije?
Zakaj teroristi niso sprožili bomb, ki so jih imeli za pasom, čeprav je plin začel delovati šele po desetih minutah? Ali je bilo v stavbi sploh kaj razstreliva?
Zakaj so plin uporabili, ne da bi imeli s seboj protisredstvo, kar je povzročilo smrt 137 talcev?

Enaka vprašanja so postavljali tudi sorodniki žrtev iz gledališča, ki so se združili v Zvezo sorodnikov žrtev ugrabitve v gledališču. Ti so se odločili za tožbo proti vladi.

Neodvisna preiskava je pokazala, da je eden od teroristov iz moskovskega gledališča preživel. Ime mu je bilo Hanpaš Terkibajev. Bil je na seznamu teroristov, ki so ga objavili v medijih 25. oktobra, dan preden so specialci FSB vdrli v gledališče. Terkibajev je bil v Čečeniji poznan.

Izkazalo se je, da se je Terkibajev novembra takoj po ugrabitvi pojavil v Bakuju v Azerbajdžanu, kjer se je poskušal pridružiti skupini čečenskih izgnancev. Bahal se je, da je "bil v gledališču". Razkrinkali so ga kot agenta in provokatorja, zato se je vrnil v Moskvo. Konec marca so ga opazili v Strasbourgu v skupini proruskih Čečenov, ki so se po naročilu Kremlja pri Svetu Evrope zavzemali za sporni referendum, ki se je zgodil 23. marca v Čečeniji in s katerim so ratificirali novo ustavo.

"Dosje Terkibajev" so predali Ani Politkovski, poročevalki Nove gazete v Čečeniji, ki je bila izredno cenjena med Čečeni. Med ugrabitvijo je bila v gledališču, kjer je naredila intervju z voditeljem teroristov Barajevom. Ves čas krize je posredovala njihova sporočila oblastem in pozneje je obširno pisala o dogodku. Politkovska je našla Terkibajeva in naredila z njim intervju. Konec aprila 2003 je objavila svoj članek. Terkibajev je potrdil, da je bil v gledališču. Dejal je, da je skupino teroristov odpeljal skozi Moskvo, z njimi vstopil v stavbo in jo zapustil tik pred napadom. Širokoustil se je, da je agent ruske tajne službe in svetovalec v kremeljski administraciji. Njegova naloga je bila poročati o delovanju teroristične skupine. Po trditvah Politkovske so oblasti za ugrabitev talcev morale vedeti še preden se je zgodila.

Zgodba je bila zelo odmevna. Potem ko je Politkovska razkrila Terkibajeva, je ta izginil. Moskovski novinarji ga nikakor niso mogli izslediti. Osem mesecev pozneje se je pojavila novica, da je umrl v avtomobilski nesreči v Čečeniji.