Custom Search

Bomba v Pjatigorsku

Bombe v Moskvi

Bomba v Volgodonsku

Bomba v Rjazanu

Ugrabitev v Moskovskem gledališču

 

Kontakt

Kratice

Viri

 

Domov


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bomba v Pjatigorsku

28. aprila 1997 zvečer je na železniški postaji v letoviškem mestu Pjatigorsk, v južni Rusiji, razneslo bombo. V eksploziji sta umrli dve osebi, več kot štirideset je bilo ranjenih. Predsednik Jelcin, ki je bil na dopustu 240 kilometrov stran ob Črnem morju, je takoj razglasil ostrejše varnostne ukrepe po vsej južni Rusiji. Minister za notranje zadeve, Anatolij Kulikov, je za napad okrivil čečenske teroriste. Oznanil je tudi, da so v Pjatigorsku aretirali dve Čečenki, ki sta priznali, da sta podtaknili bombo. Trdil je, da sta znani teroristki in, da so Čečeni prejšnjo noč napadli rusko policijsko postajo na dagestanski meji. "Zdaj lahko vsi vidijo, da vojna stranka ni v Moskvi, temveč v Groznem," je Kulikov besnel na televiziji.

Čez dva dni, ko sta ruska pogajalca Boris Berezovski in Ivan Ribkin odpotovala v Grozni, so Čečeni sporočili, da je ena od žensk, ki ju je imenoval Kulikov, živa in zdrava ter mirno živi v Groznem, medtem ko je druga umrla pred letom dni.

Ker je bila Čečenija vir trenja med različnimi politiki v Jelcinovi vladi, je sekretar Sveta za nacionalno varnost, Ivan Ribkin, prek medijev nemudoma obsodil Kulikova z besedami: "Mnogi v Čečeniji in Rusiji si želijo uničiti krhki mir, toda mi bomo enkrat za vselej naredili konec takšnim poskusom ... ne glede na to, na kako visokih položajih so in koliko zvezdic imajo na epoletah".

Nato pa se je oglasil še en čečenski poveljnik, Salman Radujev, ki je prevzel odgovornost za eksplozijo na železniški postaji." Radujev je še vedno poveljeval milici in je iskal je priložnost, da bi si popravil ugled med Čečeni, zato je oznanil, da je s podtaknjeno bombo obeležil obletnico umora predsednika Dudajeva.

Novinarji so kasneje odkrili, da so Čečenki, ki naj bi 'priznali' dejanje v Pjatigorsku, aretirali pred eksplozijo in ne po njej, zato se je priznanje Radujeva izkazalo kot laž.