Custom Search

Uvod

Dvojčka

WTC7

Pentagon

Let 93

Dokazi

Zanimivosti

Uradna poročila

Bin Laden

Zakaj???

ZDA gre v vojno

PNAC

 

 

Kontakt

Kratice

Viri

 

Domov


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako ZDA vstopajo v vojno?!

1. Svetovna vojna

L. 1914 se v evropi začne 1. svetovna vojna. Predsednik ZDA, Woodrov Wilson je razglasil nevtralnost, vendar pa so iskali vzroke za vstop v vojno. Minister za notranje zadeve William Jennings Bryan je zapisal:"Velike banke so bile zelo zainteresirane za svetovno vojno zaradi velikih priložnosti za velike dobičke." Za mednarodne bankirje ni bolj donosne stvari, kot je vojna.

Predsednik Wilson je imel svetovalca, polkovnika Edwarda House-a, ki je imel močne povezave z bankirji. Dokumentiran je njegov pogovor z angleškim zunanjim ministrom Sir Edvardom Greyem glede vprašanja, kako zaplesti ZDA v vojno.

Grey: "Kaj bi Američani naredili, če bi Nemci potopili ameriško prekooceansko ladjo s potniki.?"

House: "Mislim da bi ZDA preplavilo ogorčenje in že samo to bi bilo dovolj, da vstopimo v vojno."

7. maja 1915 so ladjo Lusitanio namenoma poslali v vode, ki jih je nadzirala Nemčija, ker so vedeli, da jo bo nemška mornarica torpedirala. V napadu je umrlo 1.200 ljudi. Da bi bolje razumeli, da je šlo za namerno dejanje naj povemo, da je nemška ambasada celo objavila oglas v New york Timesu, v katerem je posvarila ljudi, da se na ladjo Lusitanio odpravljajo na lastno odgovornost, saj gredo preko vojnega območja in se lahko zgodi, da jo potopijo.

Potop Lusitanie je povzročil jezo med prebivalci ZDA in kmalu zatem so ZDA vstopile v vojno, ki je zahtevala 323.000 ameriških življenj. J.D. Rockefeller je z njo zaslužil 200 milijonov US$, kar bi v današnji vrednosti (l.2008) pomenilo 2,7 milijarde $. Poleg tega je potrebno omeniti, da so stroški vojne presegali 30 milijard $ (ali 400 milijard 2008). Večina denarja je bila sposojena iz banke in pokrita iz sredstev državnih rezerv s katerimi so plačevali obresti.

2. Svetovna vojna

7. Decembra 1941 je Japonska napadla ameriško ladjevje v Pearl Harbourju, kar je povzročilo vstop ZDA v svetovno vojno. F.D. Roosevelt je ta dan označil kot "dan, ki bo vedno vzbujal ogorčenje." To je res dan ogorčenja, a ne zaradi japonskega napada. Po 60 letih prikrivanja informacij je jasno, ne samo, da so za napad vedeli že tedne v naprej, ampak, da je bil zaželen in izzvan. Roosevelt, čigar družina se je ukvarjala z bančništvom že od 18 stoletja, in čigar stric Frederick je bil v upravi zveznih rezerv, je bil zelo naklonjen interesom mednarodnih bankirjev, ki so želeli vstopiti v vojno. Henry Stimson, Rooseveltov minister za vojno, je 25. novembra v svoj dnevnik zabeležil pogovor z Rooseveltom:

" Vprašanje je bilo, kako naj jih pripravimo do tega, da bodo prvi ustrelili. Zaželeno je bilo, da ni nobenega dvoma, kdo je agresor."

V mesecih pred napadom je Roosevelt naredil skoraj vse, da bi sprovociral Japonce. Ustavil je trgovino in izvoz ameriške nafte na Japonsko. Zamrznil japonsko imetje v ZDA ter pomagal Japonskim sovražnikom. Kitajski je posodil denar in Britancem pošiljal vojaško pomoč. 4. decembra, tri dni pred napadom na Pearl Harbour, je avstralska obveščevalna služba obvestila ZDA o premiku japonskih sil. Roosevelt je to obvestilo ignoriral. Dopustil je, da so Japonci napadli nič hudega slutečo vojsko v Pearl Harbourju in ubili 2400 vojakov. Pred tem napadom kar 83% prebivalcev ZDA ni podpiralo vstopa v vojno, po napadu pa se je javilo milijon prostovoljcev.

Pomembno je tudi vedeti, da so za vojne uspehe nacistične Nemčije v veliki meri omogočili dve družbi:

  1. I.G. Farben, ki je izdelal 84% vsega eksploziva in Ciklon B, s katerim so ubili milijone ljudi. I.G. Farbe je bila v tesni povezavi z Rockefellerjevo družbo U.S. Standard oil. Dejansko nemške letalske sile nebi mogle delovati brez posebnega dodatka, ki ga je dobavljal U.S. Standard oil.
  2. Union Banking Corp. - New York City je druga pomembna družba. Ne samo, da je na različne načine financiala Hitlerjev vzpon, poleg dejanske materialne podpore med vojno, je bila tudi banka za pranje nacističnega denarja, kar se je razkrilo, ko so v njenih trezorjih našli na milijone dolarjev nemškega denarja. Imetje UB Cor. so dejansko zaplenili, zaradi sodelovanja s sovražnikom.

Poglejmo, kdo sta bila direktor in podpredsednik banke. Prescott Bush, oče in dedek nedavnih predsednikov. ZDA. Pomislite o moralnih in političnih odlikah družine Bush.

Vojna v Vietnamu

ZDA so uradno napovedale vojno Vietnamu leta 1964 po incidentu, ko naj bi Vietnamske sile v zalivu Tonkin napadle dva ameriška rušilca. Problem pa je, da se napad ni NIKOLI ZGODIL. Nekdanji obrambni minister Robert McNamara je leta kasneje izjavil, da je bil "incident v zalivu Tonkin napaka", mnogo drugih oficirjev pa je priznalo, da je bil navadna burka in čista laž. Oktobra 1966 je predsednik Lyndon Johnson odpravil omejitve trgovanja s sovjetskim blokom, čeprav je vedel, da Sovjeti zagotavljajo Severnemu Vietnamu 80% vsega orožja. Kot posledica tega dejanja je Rockefeller financiral tovarne v Sovjetski zvezi, ki so izdelovale orožje in ga pošiljale v Severni Vietnam. Tako so financirali obe strani v vojni. Leta 1985 pa je javnost izvedela za pravila bojevanja v Vietnamu, ki so natančno določala, kaj je ameriška vijska smela in kaj ne v tej vojni.

  1. Severnovietnamskih protiletalskih sistemov niso smeli bombardirati, dokler niso bili popolnoma pripravljeni na delovanje.
  2. Sovražnika se ne sme preganjati v Laos ali Kambodžo.
  3. Ključnih strateških ciljev ni dovoljeno napasti, dokler tega ne odobrijo najvišje vojaške oblasti.

Najboljše pri vsem tem je, da je bil Severni Vietnam obveščen o teh navodilih in je zato lahko pripravil strategijo vojskovanja. Zato je vojna tudi trajala tako dolgo, saj v ZDA nikoli niso nameravali zmagati, pač pa le dobro zaslužiti. V tej vojni je umrlo 58.000 ameriških vojakov in okoli 3 milijone Vietnamcev.

Vojna, ki je ni bilo: Operacija Northwoods

Pred kratkim so iz dokumenta Operacija Northwoods odstranili oznako strogo zaupno. Izdan je bil 13. marca 1962, v njem pa je opisan načrt opravičila za ameriško posredovanje na Kubi. Načrt je podpisal L. L. Lemnitzer, Robert McNamara pa ga je predstavil predsedniku Kennedyju, ki ga je zavrnil. Načrt vsebuje akcije, ki bi lahko sprovocirale odgovor Kubancev in serijo koordiniranih incidentov, ki bi izgledali, kot da so jih izvedli Kubanci. Med drugim bi (prijateljski) Kubanci streljali na bazo v Guantanamu, povzročili eksplozijo v skladišču, razvili kubanski teroristični teror v Miamiju in drugih mesth Floride ali celo v Washingtonu, razstrelili ameriško ladjo v Guantanomu in za dejanje obtožili Kubance, razstrelili ladjo v kubanskih vodah itd. Spisek žrtev v časopisih bi povzročil splošno ogorčenje v ZDA.
Za podrobnosti si lahko ogledate še Slika2 in Slika 3.

Vojna v Afganistanu in Iraku

Mislim, da o tem ni potrebno pisati. Če 11. september ni le lažni napad, da bi dobili izgovor za vojno, potem je to izjema od pravila. Vendar pa to ni bil le izgovor za vojno. Huje je, da je postal izgovor za nov lov na čarovnice, ki jim sedaj pravimo teroristi. V ta namen se ukinjajo svoboščine in krčijo človekove pravice po celem svetu. Lov na teroriste je sedaj izgovor za tirane po celem svetu, da pridejo na oblast, se utrdijo na oblasti, ali da pospravijo svoje politične nasprotnike.

Zgledi, ki vlečejo

"Napade pod lažno zastavo" ne uporabljajo le ZDA. Spomnimo se Hitlerjevega požiga požiga Reichstaga leta 1933. Za požig je obtožil komunistične teroriste, nato pa so sprejeli Zakon o kanclerskih pristojnostih, ki je nacistična verzija Patriotskega zakona (The USA Patriot act). Zakon je ukinil nemško ustavo in ljudem odvzel svoboščine pod izgovorom, da je potrebno zavarovati varnost domovine.

Mnogo ljudi tudi dvomi, da so teroristične akcije, tik pred volitvami v Rusiji, izvedli Čečeni. Akcije so izzvale ogorčenje ljudi in utrdile trdo, Putinovo oblast.